Slovenija in Madžarska sta nadaljevali z razvijanjem dobrososedskih in prijateljskih odnosov, ki jih obe strani ocenjujeta kot odlične. Njuno sodelovanje poteka na temelju odprtega političnega dialoga in partnerstva v EU, NATO ter različnih regionalnih in mednarodnih povezavah. Državi družijo številni zunanjepolitični in gospodarski interesi, kar se odraža v intenzivnosti stikov ter dinamiki obiskov in srečanj na najvišjih ravneh.
Uradni obisk PR RS Boruta Pahorja v Budimpešti je potrdil razvejanost dvostranskih odnosov in okrepil zaupanje med državama na političnem, gospodarskem, kulturnem področju in skrbi za varstvo pravic narodnostnih manjšin. Skupaj z madžarskim predsednikom Jánosom Áderjem sta bila častna pokrovitelja izmenjalne slikarske razstave na Ljubljanskem gradu in v osrednji budimpeštanski galeriji Műcsarnok. Dogodek, ki je zbudil veliko zanimanje, je bil odlična priložnost za boljše medsebojno poznavanje obeh narodov in njunih kultur ter za promocijo Slovenije.
Predsednika RS in Madžarske Pahor in Áder sta dobrososedske in prijateljske odnose izrazila tudi z udeležbo na proslavi na tromeji, kjer so se srečali predsedniki Slovenije, Avstrije in Madžarske, in z obiskom prizorišča bojev Soške fronte med 1. sv. vojno, kjer sta se sprehodila po Poti miru ter na ta način simbolično promovirala idejo sodelovanja in sožitja.
Predsednika parlamentov Slovenije in Madžarske dr. Milan Brglez in László Kövér sta se poklonila žrtvam nekdanjega taborišča Hrastovec in žrtvam 2. svetovne vojne v nekdanjem taborišču Sárvár ter na ta način obeležila spomin na medvojna in povojna dogajanja na Madžarskem in v Sloveniji.
Državi povezujejo skupni interesi v regionalnem in evroatlantskem prostoru ter prizadevanja za krepitev srednjeevropskega partnerstva. Podobne zunanjepolitične prioritete omogočajo medsebojno podporo in krepitev konkretnega sodelovanja s ciljem evroatlantske integracije Zahodnega Balkana in širitve EU, zagotavljanja varnosti ter učinkovitega soočanja z globalnimi izzivi. Ob naraščanju migracijske krize je Madžarska v Slovenijo napotila svoje policiste kot pomoč pri soočanju z množičnimi migracijami in nam posredovala pomoč v obliki tehnične opreme in zaščitnih sredstev.
Posebno vez med državama predstavljata manjšinski skupnosti v zamejstvu - skrb za ohranjanje njune identitete, jezika in kulture ter gospodarskega razvoja območij, kjer živijo pripadniki narodnosti. Mešana manjšinska komisija je na svojem zadnjem zasedanju opravila pregled uresničevanja zavez in pozdravila napredek pri razvoju pravic slovenske manjšine v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Podpisan je bil zapisnik zasedanja s priporočili za nadaljnje izboljšanje položaja manjšinskih skupnosti.
Slovenija in Madžarska imata razvejano gospodarsko sodelovanje. Na obeh straneh obstajajo interes in priložnosti za nadaljnje poglabljanje gospodarskih odnosov, razvoj prometne infrastrukture in izvajanje čezmejnih projektov. Slednje je bilo v preteklem letu potrjeno na ravni najvišjih predstavnikov držav: ob uradnih obiskih PR RS Boruta Pahorja in ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca z gospodarsko delegacijo v Budimpešti, kjer je bil poudarek na razvoju transportnih in logističnih povezav ter promociji slovenskega turizma in športa – vzporedno je bila v BP slovenska smučarka Tina Maze.
Predsednika vlad dr. Miro Cerar in Viktor Orbán sta na omenjenih podlagah in obojestranskem interesu za razvijanje dvostranskih odnosov ob robu udeležbe na slovesnosti 40. obletnice Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi dogovorila skupno sejo obeh vlad (22.1.2016 na Brdu pri Kranju).
Kronološki pregled najpomembnejših bilateralnih aktivnosti v letu 2015:24. januar - Predsednika državnih zborov Republike Slovenije in Madžarske dr. Milan Brglez in László Kövér sta se poklonila žrtvam taborišča Hrastovec in obeležila spomin na povojna dogajanja v Sloveniji, ki so na območju Prekmurja prizadela madžarsko narodno skupnost.
3. februar - Obisk ministra Gorazda Žmavca v Budimpešti, kjer se je sestal z državnim ministrom za narodnostne skupnosti in civilno družbo Miklósem Soltészom, ločeno je imel delovno srečanje s predstavniki slovenske manjšine, obiskal prostore Slovenskega društva in se srečal z vodstvom in zaposlenimi na Inštitutu za slovansko in baltsko filologijo, ki izvaja tudi študij slovenščine na Univerzi ELTE.
12. februar - Dr. Danilo Türk je prejel častni doktorat Univerze Corvinus v Budimpešti za znanstveno delo na področju mednarodnega prava in narodnih manjšin, aktivnosti pri promociji človekovih pravic ter prizadevanj za mednarodni mir in varnost.
17. april - Obisk državnega ministra za narodnostne skupnosti in civilno družbo Miklósa Soltésza v Porabju, kjer je opravil pogovore s predstavniki manjšinskih organizacij in obiskal inštitucije slovenske manjšine.
26. maj - Srečanje predsednikov Slovenije, Madžarske in Avstrije na Tromejniku. Predsedniki Pahor, Áder in Fischer so se srečali ob Dnevu evropskih parkov v organizaciji Trideželnega parka - Krajinskega parka Goričko, Naravnega parka Raab in Narodnega parka Őrség ter ob tej priložnosti obiskali slovensko vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku.
27. maj – Namestnik ministra in državni sekretar na madžarskem zunanjem ministrstvu László Szabó se je v Ljubljani srečal s predstavniki MZZ, MGRT, MzI in MF ter obiskal Luko Koper. DS Szabó je med letom še dvakrat obiskal Slovenijo, kjer je s predstavniki pristojnih ministrstev nadaljeval dialog o možnostih sodelovanja med državama pri razvoju slovenske infrastrukture.
4. junij - Predsednika Slovenije in Madžarske sta obiskala prizorišča soške fronte, kjer so se med 1. sv vojno borili tudi madžarski vojaki, in se skupaj sprehodila po Poti miru.
12. junij - Uradni obisk ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca na Madžarskem. Srečal se je z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Pétrom Szijjártóm, in predsednikom državnega zbora Madžarske Lászlóm Kövérjem. Ob robu obiska je potekal poslovni forum na temo logistike, transporta in turizma. Minister Erjavec je ob tej priložnosti nagovoril udeležence tradicionalnega sprejema ob Dnevu državnosti, ki ga je organiziralo Veleposlaništvo RS v Budimpešti.
12. junij – Promocija Slovenije kot privlačne turistične in športne destinacije s Tino Maze.
6. avgust – Odprtje razstave sodobnega slovenskega slikarstva "Slovenska naveza" v galeriji Műcsarnok v Budimpešti. Razstava z naslovom Mojstri in učitelji, tradicija in kontinuiteta v slovenskem slikarstvu, in tri spremljevalne razstave o arhitektu Jožetu Plečniku, lendavskem kiparju Györgyu Zali in srednjeveškem freskantu Janezu Aquili. je bila na ogled od 6. avgusta do 27. septembra 2015.
1.2. september – udeležba madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino Pétra Szijjárta in ministra za gospodarstvo Mihálya Varge na Strateškem Forumu Bled.
3.,4. september - Uradni obisk predsednika RS Boruta Pahorja na Madžarskem. Predsednik se je srečal s svojim gostiteljem predsednikom Jánosom Áderjem in opravil pogovor tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbánom. Predsednika sta ob tej priložnosti kot častna pokrovitelja obiskala razstavo sodobnega slovenskega slikarstva v osrednji budimpeštanski galeriji Műcsarnok.
16. – 18. september - obisk delegacije madžarsko-slovenske skupine prijateljstva iz madžarskega parlamenta v Ljubljani.
30. oktober - Udeležba predsednikov Državnega zbora RS in Madžarske dr. Milana Brgleza in Lászla Kövérja na spominski slovesnosti za žrtve druge svetovne vojne v Sárvárju. Ob robu tega dogodka je bilo organizirano tudi srečanje s predsednikom madžarskega parlamenta g. Lászlóm Kövérjem.
6. november - Skupna udeležba predsednikov vlad Slovenije in Madžarske dr. Mira Cerarja in Viktorja Orbána na slovesnosti v Lendavi ob 40. obletnici Pomurske samoupravne madžarske narodne skupnosti. Predsednika vlad sta imela ob tej priložnosti tudi delovno srečanje in se ločeno sestala s predstavniki obeh manjšin.
9. november – napotitev prve skupine madžarskih policistov (52) v Slovenijo kot pomoč pri upravljanju migracij (menjava kontingenta 29.12.2015).
18. november - V Lendavi je potekalo XV. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem (SMMK). V okviru dvodnevnega programa (17.,18. 11.) so člani komisije obiskali inštitucije obeh narodnostnih manjšin v Porabju in Prekmurju.
20. november - Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič se je v Budimpešti udeležil mednarodne konference o elektro-mobilnosti. Hkrati se je na delovni večerji sestal z Istvánom Mikolo, DS v MZZT, Lászlóm Tasóm, DS za prometno politiko v Ministrstvu za nacionalni razvoj ter Istvánom Lepsényijem, DS v Ministrstvu za narodno gospodarstvo.
Pregled sodelovanja med Republiko Slovenijo in Madžarsko v 2014
Slovenija in Madžarska sta nadaljevali z razvijanjem dobrososedskih in prijateljskih odnosov, ki jih odlikuje dinamičen politični dialog na najvišji, visoki in delovni ravni. Državi sta zaveznici v evroatlantskih povezavah, povezujejo ju skupni interesi v regionalnem in evroatlantskem prostoru ter prizadevanja za razvoj strateških povezav in krepitev srednjeevropskega partnerstva. Podobne zunanjepolitične prioritete dveh držav omogočajo medsebojno podporo in krepitev konkretnega sodelovanje s ciljem stabilizacije Zahodnega Balkana in širitve EU, zagotavljanja varnosti ter učinkovitega soočanja z globalnimi izzivi.
Posebno vez med državama predstavljata manjšinski skupnosti v zamejstvu ter skrb za ohranjanje njune identitete, jezika in kulture. Za slovensko manjšino predstavlja pomemben korak naprej izvolitev zagovornice pravic slovenske manjšine v madžarskem parlamentu Erike Kölles Kiss. Prav tako pozitivna gesta madžarske strani je znižanje števila pripadnikov manjšine za oblikovanje lokalne manjšinske samouprave (s 30 na 25), ki je povezano z rezultati popisa 2011 v Andovcih.
Slovenija in Madžarska imata razvejano gospodarsko sodelovanje. Na obeh straneh obstajajo interes in priložnosti za nadaljnje poglabljanje gospodarskih odnosov, razvoj prometne infrastrukture in izvajanje čezmejnih projektov, ki krepijo tudi gospodarsko podlago obeh manjšin. Slednje sta potrdila predsednika vlad Alenka Bratušek in Viktor Orbán ob odprtju novozgrajene cestne povezave Gornji Senik – Verica, ki je pomembna pridobitev za tamkajšnje območje in razvoj Porabja. Predsednika vlad sta ob tej priložnosti podpisala pismo o nameri o celostnem razvoju cestnih povezav med RS in Madžarsko.
Skrb za položaj manjšine na obeh straneh meje sta poudarila tudi zunanja ministra Karl Erjavec in Janos Martonyi ob skupni obeležitvi 20. obletnice podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ministra sta se v Monoštru in Lendavi srečala s predstavniki obeh manjšin. Ob tem sta na krajšem delovnem srečanju izmenjala stališča o zagotavljanju pravic manjšin ter o možnostih za tesnejše sodelovanje na področjih gospodarstva, transportne infrastrukture, energetike, kulture, izobraževanja in znanosti v bilateralnem, čezmejnem in regionalnem okviru. Nadaljnja prizadevanja za ohranjanje in razvoj slovenske manjšine sta Slovencem v Porabju zagotovila tudi bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki se je v Budimpešti srečala tudi z ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom, in njen naslednik minister Gorazd Žmavc.
Novi madžarski zunanji minister dr. Tibor Navracsic je za svoj prvi obisk v tujini izbral Slovenijo, s čimer je potrdil prijateljstvo med državama in interes za boljše medsebojno poznavanje obeh narodov. Navracsics je nagovoril udeležence sprejema ob Dnevu državnosti, ki ga je slovensko veleposlaništvo v Budimpešti pripravilo skupaj z Luko Koper in sodeloval na regionalnem posvetu slovenskih veleposlanikov o srednjeevropskem povezovanju in možnostih aktivnejšega povezovanja Slovenije z državami Višegrajske skupine. Madžarska si je v času svojega predsedovanja V4 dejavno prizadevala za aktivnejše sodelovanje s Slovenijo. Minister Navracsics je to zagovarjal tudi na 9. Strateškem forumu Bled, kjer je bil med osrednjimi panelisti.
Predsednika Republike Slovenije in Madžarske Borut Pahor in János Áder sta imela bilateralno srečanje ob robu zasedanja V4 ter Avstrije in Slovenije. V pogovoru sta izmenjala stališče o vprašanjih energetike in gospodarskih priložnostih v obeh državah ter se dogovorila za vzdrževanje rednih stikov na najvišji ravni.
Medsebojne odnose negujejo predstavniki obeh parlamentov, v katerih delujeta tudi skupini prijateljstva. Predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez z delegacijo se je v Budimpešti udeležil zasedanja 2. Parlamentarne podonavske konference in se ob robu srečal s predsednikom madžarskega parlamenta. Lászlóm Kövérjem. Ob tem se je predsednik DZ Brglez v Porabju srečal s predstavniki slovenske manjšine, se seznanil z izzivi dvojezičnega šolstva in vprašanji, ki zanimajo mlade Porabske Slovence.
Razvejanost sodelovanja med državama je potrdil delovni obisk ministra za obrambo Romana Jakiča v letalski bazi v Kecskemétu, kjer je z madžarskim ministrom za obrambo Csabo Hendejem podpisal prenovljeni dvostranski sporazum o vojaškem sodelovanju na področju letalstva in zračne obrambe.
Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in Sándor Fazekas sta se srečala ob robu Globalnega foruma o družinskem kmetovanju in govorila o možnostih sodelovanja na področju kmetijstva ter kmetijski politiki. Na pobudo ministra Židana se je Madžarska se je pridružila pobudi za organizacijo tradicionalnega slovenskega zajtrka po osnovnih šolah. Na uvodni prireditve akcije se je t.im. medenega zajtrka na eni od madžarskih osnovnih šol skupaj s slovensko veleposlanico Ksenijo Škrilec udeležil tudi kmetijski minister Fazekas.
Veleposlaništvo RS v Budimpešti aktivno deluje na področju javne diplomacije in si prizadeva za promocijo slovenskega gospodarstva, znanosti, kulture in turizma.
Interes za poglabljanje gospodarskega sodelovanja so potrdili predstavniki slovenskih in madžarskih podjetij, ki so se v Budimpešti udeležili Slovensko-madžarskega gospodarskega foruma v organizaciji Madžarske zbornice za trgovino in industrijo (MKIK) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ter slovenskega veleposlaništva. S ciljem privabljanja madžarski turistov v Slovenijo je bila v soorganizaciji SPIRIT-a slovenska turistična ponudba predstavljena na Mednarodnem turističnem sejmu Útazas v Budimpešti. SPIRIT je organiziral tudi turistično delavnico, na kateri so sodelovali predstavniki turističnih podjetij in agencij iz obeh držav ter madžarski novinarji. Slovenske znanstvene inovacije in kreativnost je uspešno promoviral pilot in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič, ki je madžarski javnosti predstavljal prelet severnega pola z ultralahkim letalom in okoljskih meritvah med poletom. Podjetje Gigodesign je na budimpeštanskem tednu oblikovanja predstavilo izdelke sodobnega slovenskega oblikovanja.
Posebej pestro je kulturno sodelovanje med državama. Največji napredek je opaziti na področju vizualnih umetnosti, kjer smo uspeli vzpostaviti sodelovanje z nekaterimi najpomembnejšimi inštitucijami v Budimpešti. V letu 2014 so v Budimpešti nastopili nekateri najbolj priznani slovenski glasbeni izvajalci (Laibach, Perpetuum Jazzile…). Pri literaturi ostaja najpomembnejši dogodek mednarodni knjižni sejem, ki je posebej zanimiv za mlade slovenske avtorje. Na področju uprizoritvenih umetnosti je največ dogodkov povezanih s sodobnim plesom. Slovenski umetniki, slikarji, pisatelji, glasbeniki, igralci so redni gostje kulturnih prireditev na Madžarskem, o čemer poročamo na spletni strani veleposlaništva ter na družbenih omrežjih facebook in twitter.
V letu 2014 sta Slovenija in Madžarska začeli pripravljati novi programa sodelovanja v kulturi, znanosti in izobraževanju.
Kronološki pregled najpomembnejših bilateralnih aktivnosti v letu 2014:
15. januar – konzultacije generalnega direktorja za bilateralo in evropske zadeve MZZ mag. Tadeja Rupla v Budimpešti;
17. januar – delovni obisk ministra za obrambo Romana Jakiča v letalski bazi v Kecskemétu, kjer je z ministrom za obrambo Madžarske Csabo Hendejem podpisal prenovljeni dvostranski sporazum o vojaškem sodelovanju na področju letalstva in zračne obrambe, ki omogoča vključitev madžarskih vojaških letal JAS-39 Gripen v Natovo operacijo nadzora zračnega prostora nad Slovenijo (Air Policing);
17. januar - udeležba ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča na srečanju ministrov za pravosodje držav razširjene Višegrajske skupine (V4+) v Budimpešti;
28. do 30. januar – delovni obisk ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel v Budimpešti, kjer se je srečala z ministrom za človeške vire Zoltánom Balogom in opravila pogovore s predstavniki slovenske skupnosti na Madžarskem;
4. februar - obisk ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca in ministra za zunanje zadeve Madžarske Jánosa Martonyija v Monoštru in Lendavi. Udeležila sta se slovesnosti ob 20. obletnici sklenitve Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter odprla konzularno pisarno Veleposlaništva Madžarske v RS;
11. februar - srečanje GD za evropske zadeve SI-HR-HU ob robu zasedanja GAC v Bruslju;
11. junij - obisk ministra za zunanje zadeve in trgovino (MZZT) Tiborja Navracsicsa v Sloveniji;
30. junij - regionalni posvet slovenskih veleposlanikov in predstavnikov MZZ o pozicioniranju Slovenije v Srednji Evropi s poudarkom na Višegrajski skupini (V4). Gost prvega panela na posvetu je bil minister za zunanje zadeve in trgovino Madžarske dr. Tibor Navracsics;
1. in 2. september – udeležba MZZ Navracsicsa na Strateškem forumu Bled, kjer je sodeloval na osrednjem panelu voditeljev v razpravi o filozofiji vodenja in v razpravi na temo Srednje Evrope;
22. september – Slovensko madžarski gospodarski forum, ki sta ga v Budimpešti organizirali Madžarska zbornica za trgovino in industrijo (MKIK) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z veleposlaništvom RS;
2. in 3. oktober - udeležba predsednika DZ RS dr. Milana Brgleza, predsednika OZP Jožefa Horvata in predsednika OZEU Kamala Izidorja Shakerja na 2. Parlamentarni podonavski konferenci. V tem okviru je potekalo srečanje predsednika DZ Brgleza s predsednikom madžarskega parlamenta Lászlóm Köverjem in obisk pri slovenski manjšini v Porabju;
3. oktober – odprtje razstave Gigodesign v okviru Tedna oblikovanja v Budimpešti;
16. oktober – Turistična delavnica v organizaciji SPIRIT in VPRS;
30. oktober – Predsednik RS Borut Pahor je odlikoval dolgoletno predsednico Slovenskega društva v Budimpešti Ireno Pavlič z medaljo za častno dejanje;
5. december – obisk podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo Dejana Židana v Porabju;
8. december – obisk ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu Gorazda Žmavca Porabju (odprtje optičnega omrežja v naselju Verica in srečanje z namestnikom državnega sekretarja za manjšine dr. Imrejem Deakom);
12. december – bilateralno srečanje predsednika RS Boruta Pahorja in predsednika Madžarske Jánosa Ádera ob robu zasedanja V4 v Bratislavi.
Sodelovanje med RS in Republiko Bolgarijo
Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Bolgarijo v 2015
Slovenijo in Bolgarijo povezuje partnerstvo v okviru Evropske unije in NATO, dediščina slovanskih kultur ter vrsta skupnih interesov v širši regij, med katere sodi podpora evroatlantski integraciji držav Zahodnega Balkana. V okviru regionalnega sodelovanja velja izpostaviti tudi Strategijo EU za Podonavsko regijo ter skupen interes za razvijanje južne in vzhodne dimenzije Evropske sosedske politike. Politični dialog med državama vključuje bilateralne stike na različnih ravneh in področjih, visoki predstavniki obeh držav pa se srečujejo tudi ob robu mednarodnih dogodkov.
V lanskem letu je Bolgarija prevzela predsedovanje Procesu sodelovanja v JV Evropi (SEECP), v katerem sodeluje tudi Slovenija. Med prioritetami v programu so razvoj prometne in energetske infrastrukture v regiji, promocija svobode medijev in izražanja in izzivi migracij. Aktivnosti v okviru bolgarskega predsedovanja SEECP dajejo priložnost tudi za bilateralne pogovore predstavnikov obeh držav.
Slovenija in Bolgarija se zavedata neizkoriščenih potencialov na gospodarskem področju. Prizadevata si, da te priložnosti prepoznajo tudi v poslovnem svetu in da se na ta način okrepi gospodarsko sodelovanje med državama.
Med cilji bilateralnega sodelovanja je obojestranska kulturna in turistična promocija držav, kar je v lanskem letu odražala prireditev Dan Sofije v Ljubljani. V načrtu je povratna predstavitev Ljubljane/Slovenije v Sofiji.
V letu 2016 je predvideni tudi intenzivnejši politični dialog med državama na najvišjih ravneh.
Politično sodelovanje v letu 2014
Slovenijo in Bolgarijo povezuje sodelovanje na različnih področjih. Državi sta zainteresirani za krepitev gospodarskega sodelovanja in uresničevanja aktualnih energetskih infrastrukturnih projektov. Povezuje ju partnerstvo v okviru Evropske unije in NATO, dediščina slovanskih kultur ter vrsta skupnih interesov v širši regij, med katere sodi podpora evroatlantski integraciji držav Zahodnega Balkana. V okviru regionalnega sodelovanja gre izpostaviti tudi Strategijo EU za Podonavsko regijo ter skupen interes za razvijanje južne in vzhodne dimenzije Evropske sosedske politike. Politični dialog med državama vključuje bilateralne stike na različnih ravneh in področjih, visoki predstavniki obeh držav pa se srečujejo tudi ob robu mednarodnih dogodkov.
19. februarja 2014 je veleposlanica Ksenija Škrilec predala poverilna pisma bolgarskemu predsedniku Rosenu Plevnelievu. Veleposlaništvo si v okviru nerezidenčnega diplomatskega pokrivanja Bolgarije iz Budimpešte prizadeva za poglabljanje sodelovanja med državama in sodeluje pri vseh najpomembnejših dvostranskih aktivnostih.
4. februarja 2014 so v Ljubljani potekale konzultacije na ravni vodji sektorjev ministrstev za zunanje zadeve na temo Zahodnega Balkana in širitve EU ter evropskih zadev. 23. aprila 2014 je bil na uradnem obisku v Ljubljani bolgarski zunanji minister Kristian Vigenin, Poleg ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca sta ga sprejela tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Janko Veber.
V lanskem letu so na dinamiko aktivnosti vplivale predčasne volitve v obeh državah. Bolj intenzivno nadaljevanje političnega dialoga je predvideno v letu 2015.